Sem zelo neproduktivna. Pokajo mi vratna vretenca. Gledam v tla. Nočem se namreč videti v ogledalu. Serge Gainsbourg me peca. Jaz pa tebe. Dobila sem sms. It better be good. 1988-2. Je 1986. Ni panike. To se mi je vedno zdelo sprejemljivo. Tako kot tudi pijane kurbe, ki svojo razvlečeno vulvo nastavljajo po vogalih. Le naj ne mislijo, da so te vredne. Te oči so zame. V sebi skrivajo tisočero ostrih igel. Če bi pogledal k višku, bi me prebodle. Modre oči, zrcalo tvoje duše. Želim si to. 69 Année Érotique
Gladek si kot endoplazemski retikulum v odsotnosti ribosomov. Bruhaš žolč in cepiš stranske verige holesterola. Misliš, da te res potrebujem? Raje se dušim z ogljikovim monoksidom!
I have a thing for female vocalists.Russian red je ena izmed takšnih, ob poslušanju katere si rečeš "simpl k pimpl". Preprosto, a hkrati lepo. Lourdes Hernández je rojena leta 1986 v Madridu, pravijo pa ji tudi španska Feist. Mmmmm, Feist. Španska Feist.
Poslušam komad cigarettes. Predstavljam si sebe. Na deževen dan. Ležim na tleh, na svojem pisanem tepihu, s pokrčenimi koleni in gledam navzgor. Na okno trkajo majhne dežne kapljice. In toplo mi je. Video sicer kaže drugače, a pustite mi, da se vživim kakor sama hočem (:D)!
Lani je izdala edini studijski album do sedaj. Le-ta nosi naslov "I love your glasses".
Evo, če zna kdo špansko (pa tudi sicer ni težko razumeti). Me gustan tus gafas! Luškana je. Voditelj precej smešno reče "Russian red". Ona na koncu zapoje "Take me home". Poročila bi jo!
V dobrem tednu sem si ogledala tri koncerte. Zato skoraj obvezno sledi ful kratek report!
Najljubši: Oasis Najlepši frontman: Islands Največ energije: Maxïmo Park Najbolj sem se vživela med: Don`t look back in anger (Oasis) V prvi vrsti sem bila na: Oasis Frontman nam je pomahal na: Oasis (No, Liam pač:D) Frontmana sem se dotaknila na: Islands Naj predskupina: We can`t sleep at night! Predhodniki Maxïmo Park (The Orange strips) in Oasis (Free peace) so bili oboji dokaj obupni. Najbolj sem trpela (hehe) na: Oasis (tri ure v jopci na mrazu in weird človek, ki nas je šlatal naredijo svoje, ampak se je splačalo fo sho!) Najbolj "komunikativen" frontman: Maxïmo Park Najbolj mi je sedlo v srce petje: Noela Gallagherja (Don`t look back in anger, Champaigne supernova,...) Najbolj smešen član benda: the Orange strips :D
Post punk. Trenutno spet moja najljubša zvrst glasbe. V nedeljo sva s fotrom namreč ponovno (no prvič sem ga gledala le do polovice, hehe) gledala film "24 hour party people", kar me je pripeljalo do spoznanja, da sem malce zanemarila meni včasih zelo omiljeno muziko. Siouxsie & the Banshees? Yes please! Happy mondays? No questions asked! Sonic youth? Peace attack! The Cure? Friday I`m in love! Joy division? Nothing will tear us apart! Bauhaus? Double dare! The Psychadelic furs? Heaven (no, čeprav so mi najmanj carski od naštetih)! A certain ratio? Like Joy division, but better dressed (ne sej to se ne strinjam, Joy division imam itak najraje, ACR pa tudi niso tako slabi no). Lords of the new church? Lil` boys play with toys!
J`adore!
Siouxsie & the Banshees- Arabian knights
Happy mondays - 24 hour party people
Sonic youth - Kool thing
Bauhaus - Bela Lugosi`s dead
A certain ratio - Do the du
Lords of the new church - Open your eyes
PA HAPPY NEW YEARS! Ne bom pisala osladnih, dolgoveznih sporočil, ker vas imam raje kot imajo mene tisti ljudje, ki mi jih pošiljajo. Če mi kdo že pošlje karkoli, cenim izvirnost, ne pa stokrat slišanih kvazi prisrčnih sporočilc. Raje imam NIČ. Haha, I always bitch and moan, še posebaj kadar sem malo pijana, ampak pisanje mi gre še vedno od rok, kar pomeni, da sem okej. Ja. Aja, lepo se imejte, kjerkoli že boste!
Opazila sem, da že dolgo nisem ničesar napisala. Predolgo. Enostavno nimam navdiha, če pa ga že imam, ga raje porabim za pisanje stvari, ki jih delim le sama s seboj. Zato tudi ničesar ne objavim. V vsem tem času se ni zgodilo nič posebno novega, razen to, da sem spet eno leto starejša, da sem nardila kolokvij "glava", za katerega sem mislila, da ga niti v sanjah ne bom, da z Anjo od včeraj stalkava enega lepega fanta na facebooku (hahaha:D), da smo imeli danes zadnjič v življenju predavanja iz anatomije (priznam, da mi bo nekaj manjkalo, ker je bila na sporedu vsak teden od začetka prvega letnika do danes - čeprav je pogrešala ne bom) in nam je profesor Ravnik prinesel bombone (haha, ko da smo mali otroci) in da sem zamudila carsko žurko v soboto, ker sem bila bolna. Zdaj pa namesto, da bi se učila za jutrišnji "PišemoObSedmihZjutrInTo24.12." kolokvij tu stresam bedarije, ki itak nikogar ne zanimajo. Čudovito. Aja, pozabila sem povedati, da gremo za prvomajske počitnice reeeees v Berlin in zato bomo že januarja kupili letalske karte. J`adore!
Pies: Januarja od mene spet pričakujte kar najmanj, grem namreč na prvi rok anatomije. Ouch:(!
Pies2: Hvala tripu, ka mi je predlagal Port O` Brien. I like:). In mendij za Le tigre. I like too!
Pies3: Na živce mi gre, če me ljudje sprašujejo kje bom za novo leto, samo zato, da bi mi oni lahko povedali, kje bodo. I don`t care. Novo leto mi lahko popuši kurac. Ja. Whats so special about it?
Pies4: Jaz bi se poročila s Feist, Lykke al pa Polly Jean. Katero mi date? Hvala.
Polly Jean:
Feist:
The Metros - Sexual riot (pa jebemti, k je video samo od GG)
Jenny Lewis - Bad Man's World
Pa še neki za Mendij -> Le Tigre- Deceptacon
Evo pa tole mi začuda tudi sede zadnje čase:D (+ Digitalism, Crystal castles, Holy fuck)
Low motion disco - The low murderer is out at night
Par youtube videjev. Samo zato, da ne bom vedno, ko kliknem na link svojega bloga zagledala jamranja o faksu, ki se nahaja točno pod tem postom. I`m not a crybaby!
Meow, meow, CocoRosie- Hairnet paradise
Architecture in Helsinki - Cemetery
Architecture in Helsinki - Do the whirlwind (še vedno me uvod spominja na en drug komad pa ne vem na katerega >:|)
The Submarines - You, Me and the Bourgeoisie
The submarines - Xavia
Your smiles on fire!
TV on the radio - Golden age ( v duhu hmm prihajajočega koncerta)
V resnici ne vem kaj naj napišem. Edini razlog, da si sploh želim pisanja je, da se mi nekako ne ljubi učiti histologije. Sicer sem bila pred kakšno uro še zelo motivirana, a očitno moja motivacija upada z nepredvidljivo hitrostjo. Ampak, vsaj ugotovila sem, kje jo lahko dobim vsaj za kratek čas. Že to je nekaj. Letos je faks večji drek kot lani (no, morebiti tudi zato, ker imam še dva mala lanska greha, ki pa se v poplavi novih itak porazgubita). To sem morala deliti z vami! 24.12.2008 pišemo kolokvij iz anatomije. Centralni živčni sistem. Lepo božično darilo maaajkemi. No ja, "Zapor znanja. Ni oken v svet."
Vglavnem...
A niso kjuuuuuut?! Red blood cell, chickenpox in bookworm. Pa mononukleoza. Bookworm is miiiine. Šit meni se zmešava, lol.
Anyways....danes bom ponovno gledala "The Doors". Pa berem knjigo Roberta Saviana z naslovom Gomora. Sem še bolj na začetku in zaenkrat mi ni še najbolj všeč na svetu, but it gets better or so I heard. S fotrom sva šla stavit (sicer le za 5€, lol), da bo ta človek mrtev do letošnjega božiča. Jaz trdim da ne, fotr pa, da ga bo mafija zagotovo pospravila vsaj do takrat. Ja, ni kar tako pisati o skrivnostih neapeljske mafije oz. Camorre . It can get ugly. No ja, vsaj pod zaščito so ga dali.
Jezi me, da ni več kart za MGMT v Minkenu. Ker sem se precej zagrela. In bi šla. Drugače so pa zadnje čase na mojem meniju Architecture in Helsinki, Brazilian girls (všeč mi je, ker je vbistvu vsak komad drugačen. res.), Ugly Casanova in pa razne chillout zadeve kot je recimo José Padilla - to je edina glasba, ki mi sede tudi kadar me boli glava, poleg klasične. Zadnjič sem po dolgem času poslušala Schuberta. Ko sem bila še majhna deklica sem ga pogosto. Poleg Chopina. Pa Rachmaninoffa in Scriabina. No, v resnici se je to pač vrtelo v dnevi sobi. Ampak bilo mi je všeč. Spomnim se, da sem vsako leto želela gledati dunajski novoletni koncert po televiziji. Zato, ker mi je bil všeč Strauss. In sem hotela slišati "Na lepi modri Donavi". Že dolgo teh koncertov ne gledam, ker jih vedno prespim.
Jutri je Pajzl: - Dresscode: black, eventually with red wine stains - Če koga zanimajo moje skrivnosti, naj me pokliče, ker bom jutri vse zblebetala, if you know what I mean;) - Eeeee ja
Aja pa ugotovila sem, da sta natanko dva sošolca lepa ko rožica. Samo ne me vprašat katera dva.
Angleški (natančneje londonski) bend, ki je konec letošnjega marca izdal že svoj tretji album ( prvega, Making Dense, so izdali l. 2006, drugega, Zootime pa l. 2007). No enkrat takrat sem si ga tudi prilastila, kmalu za tem pa nanj pozabila. Krivim sebe, to se namreč zgodi, če si zlovdaš preveč stvari naenkrat:P. No, zanimivo se mi zdi, da polovico Mystery jets predstvljata oče (Henry Harrison, slabih 60 let) in sin (Blaine Harrison, dobrih 20 let), ki pa je celo paraplegik, saj je bil rojen s spino bifido in se mu zato mišice spodnjih okončin niso dovolj oz. pravilno razvile. Blaine pravi: " For most adolescents, rebelling is forming a band. That’s what rock’n’roll is — saying: “Screw the City, screw business skills. Everything’s got to be what our parents hate.” But for me to rebel now would be to study law". Wikipedia pa pravi, da so člani benda znani po tem, da po nastopu totalno razsujejo t.i. "Dressing room". Ja, baje nastane "Epic mess".
Moje delo ni težko kot Sizifovo.
Moja peta ni občutljiva kot Ahilova.
Nisem lepa kot Afrodita.
Nisem vsemogočna kot Bog.
Nisem pametna kot Einstein.
Nisem dobra kot Marija Terezija.
Pravzaprav….nisem nič posebnega.
